Hja. Ura je pet čez sedem zjutraj...In ravnokar sem postavil mojo električno igračo v kot. Kitara!!!
To je čista poezija. Pa kakršna koli že je,električna, akustična ali klasična. Kdor ne verjame naj si prebere pesem z naslovom "La Guitarra" enega največjih pesnikov vseh časov, vsaj za moje pojme.To je nihče drugi, kot Federico Garcia Lorca.
To je čista poezija. Pa kakršna koli že je,električna, akustična ali klasična. Kdor ne verjame naj si prebere pesem z naslovom "La Guitarra" enega največjih pesnikov vseh časov, vsaj za moje pojme.To je nihče drugi, kot Federico Garcia Lorca.
Kitara
Zajokala je
kitara.
Razbijajo se čase
zarje jutranje.
Zajokala je
kitara.
Utišati jo,
to nada je prazna,
ker utišati
ne da se.
Njen jok monoton je
kot vode curljanje,
kot vetra ihtenje,
čez snežne poljane.
Utišati jo,
to nada je prazna.
Po tistem se joče,
kar je daleč.
Po pesku žarečega juga,
ki po belih kamelijah tarna.
Po večeru brez jutri,
po puščici brez tarče,
in prvi mrtvi ptici,
ki z veje pade.
O kitara!
Srce, ki ranilo
ga je mečev petero!
-F.G.Lorca
Torej, moja tehnika je vsak dan boljša, kmalu bom lahko zaigral "The flight of bumblebee" od znanega ruskega skladatelja Rimskyja Korsakova(1844-1908)....še kakšno leto ter še kakšnih 10
let, da se pridružim virtuozom.:) Trenutno pa malo bolj vadim Hendrixa, in sicer komad z naslovom Little Wing. Škoda, da sem len in da še ne vem kaj bi rad naredil iz svojega življenja. Trenutno sem razpet med štirimi različnimi in resnimi interesi. In med njimi je seveda tudi glasba. Že nekaj časa razmišljam, da bi se vpisal v muzikavivo. Baje se imajo res fajn in da človeka veliko naučijo. No, bomo še videli. Najprej pa se bo treba na faksu malo bolj potruditi, da ne bo spet "veseli" avgust:(
Za konec, pa še vse kitaristične fane pozivam, da si ogledajo slednji video posnetek Steva Vaia, pravega virtuoza ter tudi člana skupine G3. Ta posnetek je mislim, da nekje iz srede devetdesetih prejšnjega stoletja, če se ne motim. Je pa res nabito s čustvi.:)
